FSP.si

Slovenija bo pravno ureditev na področju prostega pretoka blaga v celoti uskladila s pravnim redom EU najkasneje do konca leta 2002, ko naj bi bila pripravljena na vstop v EU. Slovensko gospodarstvo, ki večino blaga izvozi na trge EU, je v veliki meri že prilagojeno zahtevam EU, tako da Slovenija večjih težav ne pričakuje. Izjema sta le dve področji: pri zdravilih za humano uporabo bo zahtevala petletno prehodno obdobje od predvidenega vstopa v EU za preregistracijo, pri nevarnih snoveh pa izjemo v smislu pravice, da na njenem ozemlju ostanejo v veljavi strožje zahteve za omejitev uporabe nekaterih pesticidov, s čimer je zaščitena podtalnica. Za Slovenijo zniževanje že uveljavljenih zdravstvenih in okoljevarstvenih meril ni sprejemljivo, še posebej ker je njeno ozemlje ekološko zelo ranljivo, obenem pa je podtalnica glavni vir pitne vode.

Prehodno obdobje pri zdravilih za humano uporabo je ključnega pomena za slovensko farmacevtsko industrijo. Predstavniki farmacevtske industrije bi morali do vstopa v EU pri obnovi dovoljenja za promet z zdravilom predložiti ne samo dokumentacijo, ki je navedena v evropski zakonodaji, temveč tudi revidirati prvotno dokumentacijo za posamezno zdravilo na način, da bo ta usklajena z zdaj veljavnimi evropskimi predpisi. Pričakovanje, da bi zahtevano revizijo opravili do predvidenega vstopa v EU, presega zmožnosti slovenskih podjetij. Revizija celotnega farmacevtskega trga pred vstopom v EU bi namreč pomenila veliko finančno, profesionalno pa tudi administrativno nalogo, saj so registracijski postopki zelo zahtevni, dragi in dokaj zamudni. Slovenija je ocenila, da zahteve, ki posegajo nazaj oz. imajo retroaktivni učinek, izražajo pričakovanja, ki presegajo obveznosti iz prevzema pravnega reda EU. Zato zahteva petletno prehodno obdobje, predvidoma do konca leta 2007, v katerem bi zagotovili postopno prilagoditev slovenske farmacevtske industrije zahtevam Evropske komisije, medtem ko bodo novi postopki pridobivanja ali obnove dovoljenj za promet z zdravili do vstopa Slovenije v EU potekali v skladu z določili Bruslja.

Med zahtevnejšimi področji – vseh je 42 – so tudi živila in gradbeni proizvodi. Na področju živil Slovenija pričakuje, da ji bo omogočena registracija kmetijsko- živilskih proizvodov v paketu. Usklajevanje slovenskih predpisov s pravnim redom EU bo prineslo ukinitev nekaterih obstoječih, t.i. receptnih tehničnih predpisov s področja kakovosti živil, na podlagi katerih so narejeni npr. kraški pršut, nekateri poltrdi siri. Kmetijsko ministrstvo bo poskrbelo za sprejem ustrezne, z EU primerljive zakonodaje, ki bo Sloveniji omogočala trženje teh izdelkov tudi na enotnem evropskem trgu. Kar zadeva gradbene proizvode, je usklajenost tehničnih predpisov v Sloveniji pogojena s predhodno uskladitvijo v EU, kjer sicer obstaja direktiva o gradbenih proizvodih, skupnih predpisov za področje gradbenih objektov pa ni. V obdobju usklajevanja pa bo Slovenija pri trgovanju z gradbenimi proizvodi z državami članicami EU uporabljala recipročnost v postopkih potrjevanja skladnosti. Na področju cestnih vozil ima Slovenija uveden sistem homologacije vozil, ki je povzet po sistemu EU, vendar temelji na posamičnih tehničnih pravilnikih UN/ECE, ki so v glavnem enakovredni posamičnim direktivam EGS. Na tehničnem področju je usklajenost sedanjega sistema že skoraj 70-odstotna. Pri gozdarskih in kmetijskih traktorjih bo treba ustrezen sistem še vzpostaviti.

Na področje prostega pretoka blaga sodijo tudi javna naročila in vračanje predmetov kulturne dediščine. Novi zakon o javnih naročilih bo v celoti usklajen z direktivami EU. Med drugim bo dopuščal le triodstotno zaščito domačih ponudnikov ob enakem izpolnjevanju vseh ostalih pogojev, in sicer pri javnih naročilih na področju voda, energetike, telekomunikacij in transporta. S pravnim redom EU pa je usklajen tudi zakon o varstvu kulturne dediščine, ki opredeljuje načine za vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili nezakonito prineseni ali odneseni iz države.

V okviru prilagajanja evropski ureditvi na področju prostega pretoka blaga bo Slovenija morala sprejeti približno 19 zakonov in 140 podzakonskih aktov. Zelo obsežne so namreč tudi spremembe, ki jih evropski pravni red zahteva na institucionalnem področju. Večina ustanov, potrebnih za izvajanje pravnega reda EU na področju prostega pretoka blaga v Sloveniji, sicer že deluje, vendar pa nova zakonodaja poleg nastanka nekaterih novih predvideva tudi organizacijsko preoblikovanje že obstoječih ustanov. Eno najobsežnejših organizacijskih sprememb bo doletela Urad RS za standardizacijo in meroslovje. V okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki je pristojno za notranji trg in prost pretok blaga, že poteka sistemsko urejanje področja ugotavljanja skladnosti, za katero je prej skrbel omenjeni urad. S postopnim preoblikovanjem urada bo zagotovljena tudi neodvisnost odločanja pri izvajanju dejavnosti, ki jih še opravlja urad; po novem bo področje akreditacij urejala samostojna ustanova, enako velja tudi za področje standardizacije, medtem ko bosta področji homologacije vozil ter meroslovja in plemenitih kovin ustrezno organizirani znotraj državne uprave.