Privatizacija Srdovih podjetij

LJUBLJANA, 2. – Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe pod predsedstvom Izidorja Rejca bo v ponedeljek sklepal o privatizaciji štirih družb: Tovarne kmetijske mehanizacije Muta, Progresa iz Slovenj Gradca, Takosa iz Tržiča in Prevozništva Donat iz Rogaške Slatine, obravnaval pa naj bi tudi poslovni načrt za letošnje leto.

Tovarna kmetijske mehanizacije Muta bo prodana na podlagi javnega razpisa, SRD pa bo prodala svoj 63,19-odstotni delež. V tovarni s 116 zaposlenimi izdelujejo motokultivatorje, kosilnice, prekapnike, priključke k motokultivatorjem, drobilce organskih odpadkov, opravljajo pa tudi mehanske obdelave in ključavničarsko-montažna dela. Tovarna ima več kot 8000 kvadratnih metrov zgradb in 110.000 kvadratnih metrov zemljišč. Polovico proizvodnje izvozi v Nemčijo, Italijo in Avstrijo ter posluje pozitivno. Za javno prodajo z zbiranjem ponudb je pripravljen tudi Progres, projektiranje in inženiring, ki je v celoti last SRD. Za Tokos Tržič je denacionalizacijski postopek končan in družba bo privatizirana po klasični metodi, 40-odstotni delež SRD v Prevozništvu Donat Rogaška Slatina pa bo prodan z zbiranjem javnih ponudb.

Kot nam je povedal Jože Jaklin , član uprave Slovenske razvojne družbe, je bilo doslej prodanih 16 družb. Prodaja deležev Izolirke je tik pred podpisom pogodbe, na zaključek postopka pa čakata še Keko Varikon in litostrojska Tovarna ulitkov, za katera je …

Read More »

Anton Škrabl, izdelava in restavriranje orgel, Brestovec pri Rogaški Slatini

Njegove orgle so unikati, sestavljeni iz dvesto tisoč delov

Orgle so si v svojem več kot dva tisoč letnem razvoju upravičeno zaslužile vzdevek kraljica glasbil. Dobitniku prvega priznanja Obrtnik leta, mojstru orglarju Antonu Škrablu, so zaznamovale življenje in delo. Mojstra in uspešnega poslovneža, ki s svojimi izdelki slovi po vsem svetu, smo obiskali v njegovi delavnici v Brestovcu pri Rogaški Slatini.

Škrablov rojstni kraj je Brestovec, ena od številnih vasic med griči, ki obkrožajo doma in na tujem znano zdravilišče Rogaška Slatina. Že v osnovni šoli je želel postati duhovnik, zato se je vpisal v takratno katoliško gimnazijo v Želimljah. Po spletu okoliščin pa je šolanje prekinil in se v domačem kraju, v Rogaški Slatini, izučil za mizarja. Toda njegove življenjske ambicije in cilji so bili večji, a večji tudi od razpoložljivih materialnih možnosti staršev in z nameravanim študijem lesarstva v Ljubljani ni bilo nič. Preostalo mu ni drugega, kot zaposlitev v mizarskem podjetju v Rogaški Slatini, kjer je svoj poklic vzljubil – in zaslutil, da se samo pri tem ne bo ustalil. »V sebi sem čutil še neko drugo ustvarjalno možnost – glasbo, ki me je prav tako spremljala od mladih nog«, se spominja tistih prelomnih odločitev, ki so …

Read More »

Razvoj elektronskega poslovanja v Merkurju

V Merkurju poteka vrsta strateških aktivnosti in konkretnih projektov, ki vzpostavljajo osnove za elektronsko poslovanje na relaciji dobavitelj – Merkur – kupec. Najpomembnejši je strateški program Elektronsko poslovanje Merkurja s podjetji s projektom E-katalog. Neprestano razširjamo internetne strani, na katerih so koristne informacije za naročanje naših kupcev – podjetij po različnih ciljnih segmentih (npr. kupci metalurgije), v pripravi so internetne strani za pomoč pri naročanju Merkurjevih franšizijev v Sloveniji in tujini. Stalne dodelave se izvajajo na spletni trgovini Nakup.merkur.si. Sodelujemo pri pripravi shem v XML tehnologiji pri Gospodarski zbornici Slovenije v okviru projekta E-slog. S predstavitvami sodelujemo na Infos-u, na eCommerce Conference na Bledu in drugih konferencah ter prireditvah iz tega področja. Letos bomo gostili že peto srečanje diplomantov in magistrantov s področja elektronskega poslovanja, ki ga organizira Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja, in ki je lansko leto preraslo državne meje in se poimenovalo v Merkur Day. Naslednje srečanje Merkur Day bo 17. oktobra 2003.

Najpomembnejši dosežek, ki smo ga v letu 2002 dosegli na področju elektronskega poslovanja pa je organizacijska in računalniška podpora operativnemu poslovanju med sicer povezanima podjetjema Merkur, d.d. iz Slovenije in Merkur International Zagreb.

V letu 2000 smo sprejeli strateško odločitev, da se mora Merkur …

Read More »

Globalni plan za zamenjavo dolarja $

Septembra 2009 je Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj predlagala oblikovanje nove umetne valute, ki bi zamenjala dolar kot rezervne valute. ZN želi preoblikovati Bretton Woods sistem mednarodne izmenjave. Nastanek te valute, bi pomenil največjo monetarno obnovo (remont) po drugi svetovni vojni. Kitajska je vključena v posel skupaj z Brazilijo in Malezije za denominacijo svoje trgovine s Kitajskim juanom, Rusija pa obljublja, da bo začela trgovanje v rubljih in lokalnih valutah.

Poleg tega se je devet držav Latinske Amerike dogovorilo o oblikovanju regionalne valute, sucre, katerih cilj je zmanjšanje uporabe ameriškega dolarja. Države, članice zavezništva Bolivarske Ameriki (ALBA), levičarski blok, ki si ga je zamislili predsednik Venezuele Hugo Chávez, so se srečale v Boliviji, kjer so sprejeli sklep, da se pospeši trgovanje z novo valuto znotraj regije. Sucre bi se začel razvijati z začetkom leta 2010 v nepapirni obliki. Člani ALBA so Venezuela, Bolivija, Kuba, Ekvador, Nikaragva, Dominika, Saint Vincent in Grenadine ter Antigve in Barbude.

Zdi se, da je cikel podpiranja stalne ameriške vojne ekonomije skoraj končan. Ko dolar ne more poplavljati centralnih bank in nihče več ne kupuje ameriških državnih obveznic, se ameriški svetovni vojaški imperij začne sesuvati. Vpliv na vsakdanje življenje za prebivalstvo ZDA bi bil …

Read More »