Nepovratna sredstva – realna možnost ali zgolj obljuba v oblakih?

6 dejavnikov za uspešno pridobitev nepovratnih sredstev

Gotovo ste v medijih že velikokrat slišali da »…nova finančna perspektiva za obdobje 2014-2020 prinaša veliko možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev…« ali pa »…nepovratnih sredstev je veliko, le počrpati jih je treba«. In če k temu prištejemo še izjave naših ministrov o obilici razvojnih priložnosti, se morda tudi vam počasi že kaže slika svetle prihodnosti, ki jo bodo tudi vam omogočila evropska nepovratna sredstva. Pa je res tako?

Dejstvo je, da ima Slovenija v tej finančni perspektivi na voljo samo za izvajanje kohezijske politike približno 3,2 milijarde evrov.
Poleg tega so podjetjem in ostalim organizacijam na voljo še drugi programi, kot na primer:

COSME 2014-2020, ki povečuje konkurenčnost malih in srednjih podjetij in namenja 2,3 milijarde evrov za krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje podjetniške kulture ter ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij.
Obzorje 2020, v okviru katerega bo 79,4 milijard evrov namenjenih za raziskave in inovacije.
Erasmus+, ki bo za področje izobraževanja in usposabljanja namenil 14 milijard evrov.
Kdo bodo srečneži, ki bodo dejansko deležni vseh teh evrov? Če želite biti med njimi, je zelo pomembno področje, s katerim se ukvarjate. Evropska unija podpira področje raziskav in razvoja ter tako imenovane mehke projekte, katerih primarni namen niso investicije (razen na področju pridelave in predelave hrane), ampak se dotikajo tem sodelovanja, povezovanja, kratke dobavne verige, varovanja okolja, socialnega podjetništva, zelenih delovnih mest in dviga konkurenčnosti.

Sama se s prijavami in izvajanjem projektov ukvarjam že vrsto let in na podlagi svojih izkušenj bi poleg pravega področja za uspešno črpanje sredstev izpostavila še nekaj pomembnih vidikov.

Za nepovratna sredstva lahko kandidirajo le tisti, ki imajo vsaj solidno, če ne že odlično poslovanje.
Pogosto se za kandidiranje na razpisih odločajo organizacije ali posamezniki, ki so v finančnih težavah in v tem vidijo rešitev, pri tem pa ali pozabljajo ali ne želijo slišati, da je treba investicijo/projekt najprej izpeljati, jo financirati iz lastnih sredstev, poročati nadzornemu organu in dokazati, da so bila sredstva porabljena v skladu s pravili financerskega programa in šele nato so nepovratna sredstva nakazana na bančni račun upravičenca. Zaradi birokracije se ti postopki lahko zelo zavlečejo (tudi več kot eno leto) in pahnejo prijavitelja v še globje finančne težave.

Prijavitelj mora imeti jasno sliko, kaj bi rad. Sam ali pa s pomočjo strokovnjakov mora natančno opredeliti, kaj želi z investicijo doseči, narediti natančen popis aktivnosti, opreme in drugih stroškov. Le tako je mogoče narediti dobro prijavo na razpis, ki bo po odobritvi tudi izvedljiva. Prijavitelji pri načrtovanju investicije pogosto hitijo, češ da bodo že razdelali investicijo, če dobi sredstva. Pa ne gre tako; vloga je biblija za kontrolorje in kar piše v vlogi, mora biti kasneje tudi izvedeno, dovoljene so le manjše prilagoditve, ki pa jih običajno spremlja kup dodatne birokracije in slabe volje. Prav v začetku slabo premišljenih investicij se skriva izvor nevšečnost pri vseh tistih, ki po zaključku rečejo: »Če bi vedel, kaj me čaka, ne bi šel nikoli v to!«

Še en vidik je izjemno pomemben: za opredelitev ustreznega vira financiranja izberite dobrega svetovalca, ki bo ta vir znal identificirati in prepoznati dejanske možnosti za uspešnost. Vzemite si čas in z njim natančno preučite razpisne pogoje. Običajno so sestavni del razpisne dokumentacije podrobna merila, na podlagi katerih naj vas točkuje najprej svetovalec, saj bo te iste kriterije uporabila tudi za potrjevanje projektov pristojna komisija. Če dosežete minimalno število točk, ki jih potrebujete za potrditev projekta, so vaše možnosti majhne.

Dober svetovalec vam jih lahko optimizira in s tem izboljša možnost za uspešno kandidaturo, a pri tem pazite, da so kljub optimizaciji kazalniki in cilji postavljeni tako, da jih boste pri izvedbi lahko tudi dejansko dosegali.
Precej sredstev za sofinanciranje je na voljo tudi za kompleksnejše projekte, v katerih sodeluje več partnerjev. Pri takšnih razpisih naj bo prva skrb izbira pravih partnerjev, ki pomembno prispevajo k vsebini projekta, hkrati pa izkazujejo potrebne reference, so finančno stabilni in že v fazi priprave projekta pokažejo svojo proaktivnost.

Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj s področja izvajanja mednarodnih projektov lahko z gotovostjo trdim, da je pasiven partner, četudi na papirju izkazuje odlične reference, zelo slaba popotnica, ki ovira ostale partnerje pri doseganju visoko kakovostnih rezultatov.
Za uspešno kandidiranje sta poleg vsebine in področja, na katerem delujete, bistvena dobra priprava in trezen pogled. Naj vam ne bo škoda časa, ki ga boste porabili za preučitev pogojev pred prijavo na razpis in zasnovo uresničljivega načrta projekta. Če niste sami vešči izpolnjevanja razpisov in finančnega načrtovanja, poiščite pomoč. Tak vložek se vam bo ob prijavi in še bolj ob izvajanju dodobra obrestoval. Hkrati pa ne pozabite: evropska sredstva niso čarobna paličica in ne rešujejo finančnih težav.

Alenka Volk, strokovnjakinja KonektOn Solutions za področje razpisov in financiranja

Več na http://konekton-solutions.com/2016/05/30/nepovratna-sredstva/

Nazaj na vrh