FINANCIRANJE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

 Klasični viri financiranja:

  • lastniški kapital:

Viri lastniškega financiranja so lastna sredstva podjetnika in drugih sovlagateljev, ki jih v podjetje vložijo v obliki kapitalskih deležev ali v obliki delnic. Financiranje z lastniškim kapitalom daje vlagatelju pravico do lastniškega deleža v podjetju. Pri taki obliki financiranja ni treba zastaviti sredstev in plačilo je povezano z dobičkom. Zaslužki vlagateljev so torej odvisni od dobičkonosnosti podjetja. Slabost lastniškega financiranja je, da podjetnik prepusti del lastništva in nadzora. Če podjetje propade, pa ima tudi vlagatelj izgubo.

Lastniško financiranje nudi podjetnikom tudi pomoč pri poslovodenju podjetja. Vlagateljem lastniškega kapitala je cilj, da je podjetje čim bolj uspešno, da raste ter da dosega čim boljše finančne rezultate, zato so pripravljeni s svojim strokovnim znanjem in poslovnimi povezavami pri tem pomagati.

  • dolžniški kapital:

Dolžniško financiranje pomeni, da si podjetje potrebna sredstva izposodi na trgu. Pri tem nastane dolžniško-upniško razmerje, ki traja dokler podjetje ne vrne glavnice in obresti posojilodajalcu. Pomembna elementa pri dolžniškem financiranju sta obrestna mera in doba vračila. Najpogostejše oblike dolžniškega financiranja so:

  • bančni krediti
  • obveznice,
  • hipotekarni krediti,
  • faktoring,
  • lizing,
  • franšizing.

Prednosti dolžniškega financiranja so, da podjetnik ohrani lastništvo podjetja in da z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček ter da sredstva lahko postopno vrača. Slabost dolžniškega financiranja pa je v tem, da je dolg (glavnico in obresti) potrebno redno odplačevati, ne glede na rezultate podjetja. Kot vir dolžniškega financiranja podjetij prednjačijo banke, ki zato igrajo eno pomembnejših vlog pri obstoju, rasti in uspehu podjetja.

  • članarine: 

Članarina je prispevek organizaciji (društvu ali združenju), namenjen za dejavnost delovanja organizacije, kot to izhaja iz ustanovnega akta. Po navadi se plačuje vsako leto. Po davčni zakonodaji se od članarin ne obračunava davek na dodano vrednost, če prejeta članarina ni plačilo za dobavo blaga ali opravljeno storitev. Torej je taka članarina neobdavčena.

  • sponzorstva/donacije:

V primeru sponzorstva gre za pogodbeno razmerje, v katerem se ena stranka (sponzor) obveže drugi stranki (sponzoriranec – npr. društvo, zavod…) izročiti določena sredstva (npr. denarno nakazilo), druga stranka pa se prvi obveže v zameno za prejeta sredstva opraviti določeno storitev (npr. oglaševanje).

Donatorstvo za razliko od posla sponzoriranja predstavlja drugačen odnos, saj se v nasprotju s sponzorstvom ne zahteva nikakršna nasprotna usluga (dajatev oz. storitev). Donator z namenom obdaritve nameni določena sredstva, v zameno pa ne zahteva ničesar. Donatorji so torej osebe, ki darujejo premoženje (denar, pravice, stvari, storitve). Dejansko gre za darilno pogodbo obligacijskega prava.

  • projektna/programska nepovratna sredstva (subvencije, dotacije…) na lokalnem, državnem, mednarodnem nivoju:

Na podlagi javnih razpisov, pozivov, shem, so na voljo finančna sredstva, ki so v skladu s programi ukrepov in razvojnimi dokumenti ministrstev namenjena za spodbujanje podjetništva na področjih zagotavljanja storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij, zagotavljanjem ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi finančnimi viri in garancijami, spodbujanjem zasebnih vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.

  • izvajanje storitev na podlagi pooblastil, koncesij:

Koncesijo (specifičen odnos med »oblastjo« in civilnopravnimi osebami) bi lahko opredelili kot pooblastilo, ki ga na predpisani način in v predpisani obliki država ali lokalna skupnost (oziroma pooblaščeni organ), t. i. koncedent, podeli osebi civilnega prava (pravni ali fizični), t. i. koncesionarju. Glede na namen, smisel, cilj in postopek pridobitve ločimo v Sloveniji:

  • koncesije za izvajanje javnih služb,
  • koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb,
  • koncesije za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin in
  • druge koncesije.

Prodaja blaga in storitev:

Temeljna predpostavka financiranja (preživetja) vsakega podjetja in osnovni model, je vsekakor prodaja lastnega blaga in lastnih storitev na trgu.

»Novejši« viri financiranja:

  • crowdfunding:

Pomeni uporabo manjših kapitalskih zneskov večjega števila posameznikov za financiranje novega poslovnega podviga. Crowdfunding »izrabi« lahko dostopnost obsežnih mrež prijateljev, družine, znancev in kolegov preko socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in LinkedIn, za širjenje glasu o novem poslu in tako privlači vlagatelje. Ima potencial za povečanje podjetništva s širjenjem nabora vlagateljev, od katerih se pridobivajo sredstva, preko običajnega kroga lastnikov, sorodnikov in tveganega kapitala.

V ZDA je crowdfunding reguliran z zakonskimi predpisi o tem, komu je dovoljeno financirati v nov posel in koliko lahko v to prispeva. Podobno kot pri vlaganju v krovne sklade, bi naj te omejitve varovale nepoučene in/ali nepremožne vlagatelje, da ne bi svojih prihrankov preveč izpostavljali tveganju. Ker ogromno novih podjemov propade, se njihovi vlagatelji soočajo z velikim tveganjem izgube investiranega vložka ali posojila.

  • socialne borze (social stock exchange – ESS):

Socialne borze so platforme, ki omogočajo socialnim podjetjem zbiranje kapitala s privabljanjem družbeno ozaveščenih vlagateljev, da naj vložijo svoj denar v nišne kapitalske trge. Definicija socialnega podjetja tukaj vključuje vse, ki imajo socialni, okoljski in razvojni fokus. Socialne borze predstavljajo nov element v mednarodnem razvojnem orodju, ki v ospredje prinaša različne akterje za doseganje skupnih razvojnih ciljev. Gre za premik v miselnosti, ko svet skrbi več o doseganju dejanskih rezultatov in manj o tem, kdo jih uresničuje.

  • trajnostno bančništvo:

V trajnostni banki je glavno gonilo družbeno odgovorno in stabilno delovanje. Vloga trajnostne (etične) banke je delovanje za skupno dobro, kar pomeni predvsem zbiranje in relociranje sredstev za kulturne, družbene in okoljske projekte. Največje razlike v primerjavi z običajnimi bankami so naslednje: maksimalno transparentno delovanje z jasno opredeljeno posojilno politiko (vlagatelji vedo, kam gre njihov denar); podpiranje družbeno odgovornega, trajnostno naravnanega podjetništva; ter socialno vključevanje in medsebojno delovanje v mreži, ki jo tvorijo vlagatelji, banka, ter uporabniki bančnih storitev. Razlik je seveda še veliko več, tako znotraj samega delovanja banke (kako je banka organizirana, politika plač ipd.) kot navzven (od tega, kako banka deluje v družbi do tega, kako zaznava in upravlja tveganja). Nekatere podrobnosti in razlike so velike in zaradi tega predstavlja takšno bančništvo dejansko alternativo.

  • investiranje z družbenim učinkom:

Investiranje z družbenim učinkom je način, s katerim vlagatelji in donatorji uredijo svoje financiranje javno koristne dejavnosti na načine, ki prispevajo k njihovi družbeni odgovornosti, poslovni odličnosti in vzpostavitvi zaupanja javnosti v njihovo poslovanje. Socialni investitorji so lahko tako fizične osebe kot tudi pravne osebe (npr. gospodarske družbe). Po navadi je pri razvoju tega instrumenta potrebno pospeševati podporne storitve ter prepoznavnost tovrstnega poslovanja. Pri investiranju z družbenim učinkom (socialnem investiranju) je potrebno posebej izpostaviti specifike delovanja nevladnih organizacij in socialnega podjetništva, kjer namen investiranja ne more biti samo dobiček, ampak tudi družbeni učinek.

  • hibridno financiranje: 

Hibridno financiranje lahko opredelimo kot kombinacijo lastniškega in dolžniškega kapitala. Obstaja več oblik financiranja, kot so hibridni preferenčni kapital, zamenljive zadolžnice, nakupni boni, in tako naprej. Koncept hibridnega financiranja je bil razvit, da se hkrati izkoristijo pozitivni dejavniki lastniških in dolžniških instrumentov.

Hibridni kredit / hibridna donacija: Gre za kredite, kjer je pod določenimi pogoji možen tudi odpis obveznosti vračila (torej prehod v donacijo) ali obratno (donacija, ki preide v kredit).

  • mikrokreditiranje:

Evropski mikrofinančni instrument Progress, ki je na voljo od leta 2010, omogoča najetje mikroposojil v višini največ 25.000 EUR za ustanovitev podjetja ali razširitev poslovanja. Instrument ne financira neposredno podjetnikov, pač pa je namenjen izbranim ponudnikom mikroposojil v EU. Cilj je izboljšati njihovo posojilno zmožnost, in sicer:

  • z dajanjem garancij, s čimer prevzame del njihovega tveganja,
  • z zagotavljanjem finančnih sredstev za mikroposojila.

Ponudniki mikroposojil so lahko zasebne ali državne banke, nebančne mikrofinančne institucije in neprofitni ponudniki mikroposojil. Vsak ponudnik mikroposojil določi pogoje za pridobitev mikroposojila (višina, obdobje odplačevanja posojila, obrestna mera in stroški, časovni okvir za pridobitev posojila).

Sredstva iz naslova instrumenta Progress se ne morejo uporabiti za odplačilo obstoječih finančnih obveznosti, denimo za prekoračitve limita ali kratkoročne akreditive.

  • financiranje družbenih inovacij:

Področje družbenih inovacij je hitro rastoče področje po vsem svetu ter vpliva tako na delo javnega sektorja, gospodarstva ter nevladnih organizacij. Vzporedno s povečevanjem vpliva rastejo tudi finančna sredstva, namenjena financiranju družbenih inovacij. Za Evropsko unijo so družbene inovacije pomemben del za doseganje ciljev socialne agende za Evropo 21. stoletja, ki je del strategije Evropa 2020. V ta okvir sodi tudi Program za socialne spremembe in inovacije (PSSI, 2011). Ker petini Evropejcev grozita revščina in socialna izključenost, so glavni finančni instrumenti za boj proti negativnim trendom zlasti Evropski socialni sklad, Progress in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

Poleg sredstev EU pa za financiranje družbenih inovacij obstajajo tudi drugi mehanizmi, vključujoč zasebna sredstva: etične in alternativne banke (imenovane tudi trajnostne oziroma socialne banke), zasebni vlagatelji (commercial investment funds), socialni vlagatelji (social investment funds), podjetniško filantropska sredstva (venture philantrophy funds) ter specializirana sredstva za inoviranje (innovation funds).

  • social impact bonds:

»Obveznice z družbenim učinkom« so finančni mehanizem pri katerem zasebni investitorji financirajo družbeno koristno dejavnost ter dobijo dogovorjeni finančni delež prihranka javnih sredstev zaradi družbenega učinka izvedene dejavnosti. Social impact bonds mehanizem temelji na zavezi države (občine, itd.), da bo del prihranjenih sredstev zaradi družbenega učinka izvedene dejavnosti namenila investitorju, ki je takšno dejavnost financiral. Glavni akterji priprave so »Social Impact Bond Delivery Agency« ter javni sektor. Naloga agencije je, da koordinira aktivnosti investitorjev in javnega sektorja ter usklajuje pogajanja o investiciji med javnim sektorjem in investitorji ter da poišče investitorje. V Veliki Britaniji mora imeti dovoljenje za poslovanje (za »Corporate finance role« potrebno dovoljenje FSA).

  • tvegani kapital:

Tvegani kapital je posebna oblika lastniškega kapitala zasebnikov ali investicijskih podjetij, vložen v mlada podjetja ali v posameznike, ki imajo izvirno idejo. Za mala in srednje velika podjetja je pomemben vir finančnih sredstev in je bistven pri zagonu in razvoju podjetja. Tvegani kapital so lastniške naložbe v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali ustanovitve gospodarske družbe. V skladu z veljavno zakonodajo vlaga z namenom financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital), financiranja razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital), financiranja nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).

  • financiranje na podlagi nagrad, natečajev:

Kot možnosti za pridobitev finančnih sredstev za poslovanje imajo socialna podjetja tudi take, ki se nudijo v okviru različnih tekmovanj. Primer so npr. tekmovanje slovenskih zagonskih podjetij Start:up Slovenija, nagrada za socialno podjetništvo Fundacije UniCredit, nagrada za družbeno odgovornost HORUS, tekmovanje socialnih inovacij Inštituta EIB in še vrsta drugih tekmovanj, v okviru katerih so razpisane različne nagrade (Slovenski forum inovacij, Gazela – najboljše hitro rastoče podjetje, Podjetnik leta, Evropske nagrade za spodbujanje podjetništva, Ideas for Change Award…).

  • skladi za socialno podjetništvo:

Financiranje socialnega podjetništva se ureja tudi z Uredbo o evropskih skladih socialnega podjetništva, z ustanavljanjem posebnih (evropskih) skladov socialnega podjetništva (EuSEF – slovensko ESSP). Opredeljena je struktura naložb v ESSP, kjer se vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vloži v podjetja, ki po statutu izvajajo dejavnost s pozitivnim in merljivim socialnim učinkom in vrsta vlagateljev, ki lahko vlagajo v tak sklad. Opredeljeni pa so tudi upravičenci do sredstev oziroma podjetja, ki lahko koristijo sredstva tega sklada. Osnovna dejavnost podjetij, ki lahko koristijo sredstva sklada ESSP, mora biti proizvodnja dobrin in storitev, ki so namenjena ranljivim oziroma »marginaliziranim« skupinam. Način proizvodnje takih dobrin in storitev mora slediti socialnim ciljem. Nujen pogoj je tudi, da ta podjetja svoj dobiček uporabijo za socialne cilje podjetja, ob tem pa morajo dokazovati merljivost socialnega učinka.

  • poslovni angeli:

Poslovni angeli predstavljajo ključni element podjetniškega ekosistema, predvsem v okviru nastajanja in hitre rasti mladih perspektivnih podjetij. To so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti že ustanovili eno ali več uspešnih podjetij ter nekatere izmed njih tudi zelo uspešno prodali. Tako na eni strani izjemno dobro poznajo pravila grajenja in ustvarjanja novih podjetij, pasti in priložnosti hitre rasti, predvsem pa dodobra poznajo panogo ali več panog v katerih delujejo oziroma so delovali. Z investicijo poslovni angel pod svoje okrilje vzame podjetnika in mu poleg denarja prinese še druge, veliko večje dodane vrednosti. Osnovni koncept na podlagi katerega delujejo poslovni angeli je lastniško financiranje.

  • podjetniški inkubatorji in/ali pospeševalniki:

Podjetniški inkubatorji in pospeševalniki so ustanovljeni zato, da dobre ideje postanejo prave, torej uspešne na trgu. Zagotavljajo podjetniško mentorstvo in strokovno znanje, tehnološko podporo in kritični prvi krog finančnih naložb. Najbolj znani (zaželeni) inkubatorji so v ZDA – YCombinator (v Silicijevi dolini), Techstars, 500StartUps, Pay Palov inkubator, zelo prepoznavni in uveljavljeni so domači Go:Global Slovenia, Start:up Geek House, DsgnFwd in tuji ELEVEN, Startup Sauna, EU Innovators, itd.

Nazaj na vrh